POLETNI TABOR V LATVIJI

2. septembra, 2024

Učenke in učenci CIRIUSA VIPAVA so se v prvem junijskem tednu udeležili mednarodnega poletnega tabora v mestu Valmiera v Latviji.
Na potovanje so se učenci in učitelji dobro pripravili.
Pot je bila skrbno načrtovana in se je začela v nedeljo 2. 6. 2024, ko smo se po slovesu od staršev veselo odpeljali na Brniško letališče in odleteli v Rigo, v glavno mesto Latvije.
Polet je bil prijeten, za nekatere čisto novo doživetje.
V Rigo smo prispeli popoldan in se odpeljali v hotel.
Naslednji dan smo se zjutraj srečali z učenci iz Poljske, z dijaki iz Italije ter z učenci iz šole iz Valmiere.
Skupaj smo se odpeljali na sever v turistično, obmorsko mesto Jurmala. Naužili smo se morskega zraka, noge namočili v hladno Baltsko morje. Spogledovali smo se z novimi prijatelji in se veselili novih dogodivščin.
Popoldan smo se odpeljali v mesto Valmiera, kjer smo preživeli cel teden.
Nastanjeni smo bili v šoli za gluhe in naglušne učence Gauja Krasta Vidusskola.
V torek smo vsi udeleženci pripravili kratko predstavitev svojih držav, šole in učencev.
Slovenci smo našo deželo predstavili na poseben način, ponazorili smo jo na tleh z vrvjo v obliki kokoši in risbami znamenitosti, ki so jih ustvarili učenci pri likovnem pouku.
Predstavili smo tudi narodni ples Špic polka in navdušili vse, da so z nami zaplesali tudi sami.
Po predstavitvi je sledilo raziskovanje mesta s postajami in nalogami. Skupine so bile oblikovane naključno, tako, da smo se družili in se navajali na vse vrste komunikacije.
Zaključili smo na drugem koncu mesta, kjer nas je čakalo kosilo. Nekateri smo si privoščili latvijsko roza hladno juho iz rdeče pese.
Večer smo si popestrili s samostojnim sprehodom do šole, počitkom in večerjo.
Dnevi v Valmieri so bili dolgi, saj je svetlo še pozno zvečer do 22 ure, dani pa se v tem času že ob 4.30 zjutraj.
Sreda je bila dan za delavnice, vsi udeleženci smo se udeležili petih delavnic, na katerih smo barvali majice, risali na steklo, izrezovali imena in barvali klopi, pripravljali kosilo – pizze in pecivo iz rabarbare ter ustvarjali obeske iz blaga.
Skupine so bile naključne, učenci so si pomagali, se sporazumevali s pogledi, kretnjami in preprostimi angleškimi frazami. Imeli smo se lepo.
Po domačem kosilu smo se morali odpočiti, saj nas je zvečer čakal dolg nočni pohod, preko travnikov in gozdov.
Še podnevi ob 19. uri smo se vsi skupaj s spremljevalci gozdarji odpravili na 5 km dolg pohod.
Bilo je zanimivo, pot je vodila po stezah ob reki Gauji, skozi gozdove, kjer smo opazili šmarnice in borovnice ter po ozkih brezpotjih in preko prevrnjenih dreves. Ob koncu smo si morali pripraviti veje, jih ošpičiti, da smo si na tabornem ognju spekli zaslužene klobase.
Bili smo veseli, saj nam je uspelo. Družili smo se ob tabornem ognju in se nato z avtomobili vrnili v šolo.
Četrtek je bil namenjen ogledu srednjeveškega mesta Cesis. Mesto je poznano po srednjeveškem gradu, ki nam ga je razkazal navdušen vodič.
Povzpeli smo se tudi na ozki stolp v temi, s svetilkami in svečami. Za vse nas je bila hoja v temi navzgor velika preizkušnja.
V mestu smo videli tudi park z jezerom, na katerem sta domovala črna laboda.
Vsi navdušeni smo se vrnili v Valmiero, kjer nas je čakalo kosilo.
Po počitku smo si učenci skupaj z učitelji iz Latvije, terapevtko in medicinsko sestro pripravili večerjo.
Dnevi so bili polni dogodivščin, veliko smo se družili in se z ostalimi tujimi prijatelji spogledovali, se sporazumevali z gestami, nasmehi in preprostimi pozdravi.
Teden se je zavrtel in že je bil petek, dan za slovo. Vsi udeleženci poletnega tabora smo po zajtrku dobili priznanje za udeležbo. Domačini so nas pogostili s slavnostno torto in dobrotami. Skupaj smo tudi zaplesali, se še zadnjič podružili, poklepetali.
Slovo je bilo prijetno, a tudi čustveno, saj smo se v tem tednu povezali in navezali na nove prijatelje.
Avtobus je nato vse tuje udeležence odpeljal v Rigo. Italijani so izstopili v centru Rige, nas je avtobus odpeljal v hotel, Poljake pa na letališče, saj so imeli polet domov že isti dan.
Po nastanitvi v hotelu smo se odpravili v center Rige. Ogledali smo si cerkev sv. Petra, se povzpeli na zvonik in si ogledali mesto od zgoraj. Lepe stavbe, cerkve, spomeniki in reka Daugava so nas pozdravljali.
Privoščili smo si popoldanski obrok na prostem, saj je bil dan lep in nebo čisto modro.
Sprehodili smo se še do spomenika svobode ter čudovite znane ortodoksne cerkve z zlatimi kupolami, ki so se bleščali v soncu. Tam smo se fotografirali in nakupili spominčke za svoje najbližje.
Dnevi so na severu res dolgi in ni se nam mudilo nazaj v hotel, saj je bil še dan, ura pa večerna.
Vrnili smo se v hotel, kjer smo se naspali in se zjutraj odpravili na letališče in nato poleteli proti Benetkam.
Let je bil spet čaroben, bili smo že pravi poznavalci letenja in strahu ni bilo več.
Po prihodu na beneško letališče Marco Polo smo se objeli in se zahvalili drug drugemu. Bili smo dobra skupina, skrbeli smo drug za drugega, si veliko pomagali, upoštevali dogovore, se zabavali ter tudi učili, ne da bi se tega zavedali. Spremljevalci smo bili na učence zelo ponosni.
Polni novih izkušenj, dogodivščin in predvsem nasmejani in izjemno dobre volje smo se razveselili staršev, ki so nestrpno čakali na nas.
Teden je bil tudi zanje poseben, saj so nas pogrešali in skrbeli za nas od daleč.
Oči so se svetile, veselja je bilo na pretek, vsem nam je odleglo.
Skupaj smo premagali neko pot, ki nas je veliko naučila in nam veliko dala. Pot nam je dala vedenje, da zmoremo, da smo pogumni, prijazni in da je treba vse to deliti. Da se dobra volja, dobra dela množijo in delijo. Vsi smo v svoje domove v Latvijo, Italijo, Poljsko in Slovenijo odnesli koščke sreče, ki se množijo in delijo naprej.
Spomin na naš teden v Latviji bo ostal za vedno, z novimi prijatelji pa bomo ostali v stiku.
Mogoče, nekje se spet srečamo.
VEIKSMI!
BUONA FORTUNA!
POWODZENIA!
SREČNO!